DOM SV. MARTINA V BOHINJU
odgovorna projektanta: Milan in Aleš Žepič, u.d.i.a.
soavtor: Boštjan Žepič, u.d.i.a.
lokacija: Srednja vas v Bohinju
2006 – 2008
naročilo: interni natečaj
tip objekta: javna zgradba / dom za starejše
investitor: Zavod sv. Martina, Srednja vas v Bohinju
zemljiška parcela: 7.253 m2
zazidalna površina: 1.208 m2
bruto površina objekta: 3.960 m2
etažnost: dve kletni etaži, pritličje, dve nadstropji oz. mansardni etaži
konstrukcija: klasična gradnja
projektna dokumentacija: PGD, PZI in PID, načrt zunanje ureditve, načrt notranje opreme
Dom sv. Martina leži v Srednji vasi v Bohinju in je namenjen bivanju in dnevnemu varstvu starejših občanov tega območja. V njem lahko biva do 65 oskrbovancev, dnevno pa čas v njem preživi do 10 varovancev.
Pomembnejša izhodišča pri načrtovanju predstavljajo lega na robu spomeniško zaščitene vasi ob potoku Ribnica, standardne zahteve za tovrstne objekte ter neposredna bližina župnišča in TNP. Ker vloga dominante v prostoru pripada sosednjemu župnišču, je stavba zasnovana kot sklop treh samostojnih, a medsebojno povezanih objektov, oblikovanih skladno s tradicionalno arhitekturo okolice. Na fasadah se kot oblikovni dodatek pojavlja lesena obloga s krajevnimi oblikovnimi elementi, z lesom so obdelani zatrepi in ograje, na zahodni strani se pojavlja gank kot zunanja površina bivalnih enot. Povezovalni elementi med objekti so kar najbolj transparentni.
Objekt je v kleti, dostopni preko gospodarskega dovoza vzdolž Ribnice, namenjen servisnim dejavnostim s kuhinjo in jedilnico, pritličje osrednjega dela ob glavnem vhodu upravi in medicinski oskrbi ter družabnemu prostoru za oskrbovance in obiskovalce, ostale površine so namenjene sobam oskrbovancev. Povezovalni elementi so namenjeni skupnim prostorom za druženje, terase omogočajo stik z naravo. V zadnji etaži najvišjega dela je urejena manjša kapela.
Oprema sprejemnega halla in kapele je izdelana po podrobnejšem načrtu iz macesnovega lesa skladno s tradicionalnim načinom obdelave, kot tradicionalen element je izdelana tudi kmečka peč kot simbol toplega zatočišča. Oprema ostalih prostorov je tipska, skladna z zahtevami za tovrstne objekte.
Zunanja ureditev okrog objekta je podrejena njegovi funkciji. Tako so površine na nivoju pritličja pretežno parkovno urejene in namenjene zunanjemu druženju in počitku oskrbovancev. Zelenice so zasajene z grmovnicami, prostor ob klopeh zasenčen z drevesi. Lega na robu vasi ob sprehodih omogoča vedutne poglede na naravno okolje ter vizualno navezanost na vas.
